Vzroki za živčni ali duševni zlom

Včasih se je težko spopasti s številnimi življenjskimi vzponi in padci. V najtežjih trenutkih lahko doživimo tako imenovani duševni (ali živčni) zlom. Gre za začasno, časovno omejeno duševno motnjo, pri kateri je sicer funkcionalen posameznik pod stresom, depresijo ali tesnobo, tako da so njegove duševne funkcije preobremenjene in ne more dobro delovati vsak dan, dokler se vir motnje ne odpravi. Čeprav stanja ne priznava konvencionalna psihologija in kot tako nima opredeljenega seznama vzrokov, ga je vredno razumeti in mu posvetiti pozornost.

Prekomeren stres in težave z duševnim zdravjem v preteklosti lahko sprožita zlom

Čeprav stres kdaj v življenju prizadene vsakogar od nas, se duševni zlom pojavi takrat, ko stvari postanejo neznosne. Pod stresom se namreč v možganih sprošča hormon kortizol. Odvisno od intenzivnosti stresa pa se lahko raven tega hormona v plazmi poveča od 2 do 5-krat bolj kot običajno, kar povzroči zlom.

Majhna študija je pokazala, da imajo lahko odvisnost od alkohola, depresija, shizofrenija in odvisnost od drog pomembno vlogo pri sprožitvi zloma. Vendar so za popolno potrditev te trditve potrebne nadaljnje raziskave. Kljub temu lahko prekomeren stres včasih povzroči, da se v vas naselijo negativne misli, zaradi česar niste sposobni racionalno razmišljati. Tukaj je nekaj dejavnikov, ki lahko povečajo stres.

Poklici, povezani s čustveno izgorelostjo

Če imate težko, čustveno izčrpavajoče delo, vas duševni zlomi ne bi smeli presenetiti. Hektični roki, visoka pričakovanja in pomanjkanje gibanja lahko povzročijo nepotreben telesni in duševni stres. In v situacijah, ko pričakovanja niso izpolnjena ali ko delo ni dokončano, pride do izjemnega stresa, ki posledično povzroči duševni zlom.

Raziskave po prvi in drugi svetovni vojni so namreč pokazale, da so bili primeri živčnega zloma povezani s pomanjkanjem morale in socialne podpore ter tesnobo v oboroženih silah. Če vas delovno mesto spravlja čez rob, se z vodjo pogovorite o morebitnih predlogih, vzemite dopust ali razmislite o zamenjavi službe.

Težave v razmerju

To je težava, s katero se je srečala večina izmed nas. Ko se v odnosu pojavijo težave, lahko to vpletenim osebam povzroči ogromen duševni stres. Raziskave so pokazale, da gre lahko za ločitev, zakonske napetosti ali težave s partnerjem. Vsi ti dogodki povzročijo ogromno čustvenih pretresov in stresa, oboje pa lahko sproži živčni zlom. Če se težko spopadate s težavami v odnosih, se pogovorite z ljubljeno osebo ali razmislite o terapiji.

Finančna kriza

Finančne težave lahko povečajo stres, ne glede na to, ali gre za neplačane račune, naraščajoče dolgove ali vedno nova plačila. Če imate težave z obvladovanjem financ, poskusite sestaviti proračun, ki se ga boste lahko držali, ali pa se za nasvet obrnite na strokovnjaka. Če to ne pomaga, razmislite o nekaj terapevtskih seansah.

Težave z zdravstvenimi motnjami

V eni od raziskav, ki so jo izvedli, da bi ugotovili, kaj je vzrok za doživljanje zlomov, je bilo ugotovljeno, da je bilo osebno zdravje vir stresa za veliko od njih. Zdravstvene motnje ne le, da nas navdajajo z občutkom nizkega razpoloženja in tesnobe, temveč lahko povzročijo tudi kopičenje stresa. Ta se lahko še poslabša, če ste priklenjeni na posteljo ali ste odvisni od nekoga drugega. Če se na to navezujete, se o svojem občutku nemoči obvezno pogovorite s svojimi bližnjimi in si privoščite darilo ali večerjo zase. Če lahko pomagate, se lahko odločite tudi za krajši tečaj za čas trajanja bolezni, da bi bili produktivni. In če vse drugo ne uspe, kot smo že omenili, razmislite o obisku terapevta.

Akademski in vrstniški pritisk

Ne glede na to, ali gre za srednjo šolo ali fakulteto, je potreba po dobivanju dobrih ocen in sodelovanju v obšolskih dejavnostih, ne da bi to vplivalo na vaše družabno življenje, milo rečeno težka. S potrebo po doseganju previsokih dosežkov pa pride tudi stres in vse pogostejši duševni zlom, zlasti pred izpitom ali pomembno predstavitvijo. Da ne omenjam strahu pred življenjem po diplomi, ki lahko sproži tesnobo. Podobno lahko povzroči tudi nezmožnost vključitve v skupino ali občutek osamljenosti in ignorance. Ne pričakujte preveč od sebe in bodite prijazni do sebe. O svojih poklicnih načrtih se pogovorite s svetovalcem in se ne razburjajte, če vam ne gre vse po načrtih.