Vprašanja psihiatrov za diagnosticiranje bipolarne motnje

Medtem ko so duševne bolezni, kot sta depresija in anksioznost, dobro znane in razumljene, pa druge bolezni, kot sta shizofrenija in obsesivno-kompulzivna motnja, niso deležne enake pozornosti in so zelo nerazumljene. Ena takih motenj je bipolarna motnja, ki je lahko precej izčrpavajoča in ima številne simptome, ki vplivajo na vse vidike življenja.

Bipolarna motnja je sestavljena iz depresivnih epizod, ki so lahko hude, in maničnih epizod, v katerih se oseba lahko vede nenavadno, tvegano in je celo evforična. Te manične ali hipomanične epizode lahko trajajo od nekaj tednov do nekaj mesecev, sledijo pa jim ponovno depresivne epizode.

Zgodi se, da je veliko število ljudi z bipolarno motnjo napačno diagnosticiranih, ker poiščejo zdravljenje, ko imajo depresivno epizodo, in se jim namesto bipolarne motnje diagnosticira depresija. Vendar pa jo lahko pri pravem zdravniku s pomočjo teh vprašanj pravilno diagnosticiramo.

Neprestano povišano razpoloženje več dni

Obstaja razlika med tem, da se oseba po depresivni epizodi počuti bolje kot običajno, in nečim veliko več. Osebe z bipolarno motnjo včasih občutijo celo stanje evforije, ki je pogost pojav med manično epizodo. Vprašanja, kot sta “Ali ste se v zadnjih nekaj dneh počutili preveč dobro?” ali “Ali ste imeli v zadnjih nekaj dneh brez razloga občutek, da je vaše razpoloženje povišano?”, so lahko zastavljena.

Bolniki lahko tudi hitro preidejo od samozavestnih in energičnih do vznemirjenih in reaktivnih. Zdravniki morajo ugotoviti, ali je bil dober dan po depresivni epizodi posledica situacijskih okoliščin, na primer iskanja nove službe, ali posledica manične epizode, in to vprašanje jih lahko pripelje do tega.

Manj spanja, a tudi manj utrujenosti

“Čeprav ste manj spali, ali ste opazili, da se niste počutili zares izčrpani?” Spremembe v vzorcih spanja so pomemben dejavnik, ki prispeva k maniji, in oseba lahko spi le nekaj ur, vendar se počuti energično in osveženo. Te spremembe so lahko prvi znak, da se morda začenja manična epizoda. Zato postane pomembno razumeti, kako oseba spi, saj spremembe sčasoma prispevajo k znatni spremembi razpoloženja po depresivni epizodi.

Veliko idej ali pospešeni možgani

Pri tem so lahko v pomoč vprašanja, kot je “Ali ste v obdobju dobrega razpoloženja imeli občutek, da imate veliko idej in da so vaši možgani pospešeni?”. Bolniki z bipolarno motnjo težko sledijo številu misli, ki se jim podijo po glavi, in se morda sploh ne zavedajo, koliko se jim sredi manične epizode dogaja v glavi.

V hipomanični epizodi se misli morda zdijo ostre in jasne, ne pa hitre, vendar še vedno kažejo na obstoj bipolarne motnje. V vsakem primeru mora zdravnik razumeti, da se je spremenil način, kako bolniki obdelujejo ali razmišljajo o idejah, in kako to vpliva na njihove možgane.

Več pogovorov

Ljudje z bipolarno motnjo govorijo zelo hitro in pogosto preskakujejo z ene ideje na drugo. Vprašanja, kot sta “Ali je težko slediti, kaj želijo povedati?” ali “Ali govorijo kot milja na minuto?”, postavljamo bolnikovim skrbnikom, da bi dobili boljšo predstavo o njihovem vedenju. Druga pomembna značilnost bipolarne motnje je pomanjkanje vpogleda, kar pomeni, da bolnik nima pojma o spremembi vedenja in ga bo nadaljeval, kot da je normalno.

Sprejemanje več tveganj

Zaradi manične epizode je oseba bolj impulzivna, zato je bolj nagnjena k tveganju. Zdravnik mora razumeti, ali se oseba samo izigrava ali pa se to vedenje izrazito razlikuje od njenega običajnega vedenja. Vprašanja, kot je “Ali ste počeli stvari, za katere bi menili, da so tvegane”, se zastavijo tako bolniku kot skrbnikom. Manične epizode so veliko bolj tvegane kot hipomanične, bolniki vozijo in nepremišljeno trošijo ter celo sodelujejo v nevarnih spolnih odnosih. Vendar je del tveganega vedenja tudi pretirano vedenje, ki ga ni mogoče nadzorovati, na primer pretirano nakupovanje.

Porast pozitivnih občutkov o sebi

Manično ali hipomanično epizodo spremlja povišano razpoloženje, ki lahko samozavest, samospoštovanje in optimizem osebe dvigne precej nad normalno raven. Bolnik lahko na primer kliniku pove, da ima občutek, da mu gre dobro od rok v službi, in ker se počuti tako dobro, bi rad zdaj pustil službo in začel poslovni podvig, ki ga že leta načrtuje brez konkretnega načrta. Lahko se zastavijo vprašanja, kot je “Ali ste se v zadnjem času počutili pametnejše, uspešnejše ali privlačnejše?”.

Družinska zgodovina

Pri diagnosticiranju bipolarne motnje je lahko v veliko pomoč družinska anamneza. Tveganje za razvoj bipolarne motnje se bistveno poveča pri tistih, ki imajo bližnje družinske člane s to boleznijo, na primer starša ali sorojenca. Poleg tega lahko postavljanje teh vprašanj tako bolniku kot družinskemu članu dobro deluje, saj bolnik pogosto ne razume v celoti, kaj se dogaja, in ne more vedno odgovoriti na vprašanja v celoti in po resnici.