Nasveti, kako skrbeti za osebo z demenco

Ker vsake tri sekunde za demenco zboli ena oseba na svetu, po ocenah pa po vsem svetu živi 50 milijonov ali več ljudi s to boleznijo, je demenca zelo resničen problem. Prava oskrba je ključnega pomena za ohranjanje dobre kakovosti življenja tistih, ki se spopadajo s to težavo. Poleg tega demenca ne vpliva le na posameznika, ampak tudi na njegovo okolico. Usmerjanje po poti, ki je včasih lahko zelo čustvena in težka, se morda zdi zastrašujoče, vendar obstaja nekaj načinov, kako si jo olajšati. V nadaljevanju si oglejte, kako skrbeti za osebo z demenco, kako poskrbeti, da bo ta bolj srečna, in kako se boste z njo lahko spoprijeli tudi vi.

Demenca povzroča izgubo kognitivnih in vedenjskih funkcij

Demenca je izraz, ki opisuje izgubo kognitivnih in vedenjskih funkcij, običajno pri starejših ljudeh. To lahko vpliva ne le na sposobnost pomnjenja, sklepanja in razmišljanja, temveč tudi na stvari, kot so sposobnost reševanja problemov, vidno zaznavanje, sposobnost upravljanja lastnega življenja ter celo na vedenje in osebnost zaradi pomanjkanja nadzora nad čustvi. Medtem ko je določena izguba živcev v možganih s staranjem normalna, se pri demenci to dogaja veliko hitreje in v večjem obsegu.

Vedite, kaj lahko pričakujete: Vedite, kaj morate vedeti: kako se spreminjajo potrebe in navade osebe z demenco

Če ima nekdo demenco, boste morda sprva domnevali, da vpliva le na njegovo sposobnost pomnjenja ali učenja. Vendar ima to daljnosežnejši vpliv, kot si lahko predstavljate. Z napredovanjem bolezni lahko opazite spremembe na teh področjih:

Komunikacija
Spomin
vedenje
prehranjevalni vzorci, želje in odpori
kontinenca ali sposobnost nadzora, kdaj se odzovejo klicu narave
Spalne navade

Čeprav je to lahko zaskrbljujoče, je to nekaj, kar je mogoče obvladati z ozaveščenostjo, prakso in pravo pomočjo. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj smernic in nasvetov, ki lahko vam in njim olajšajo skrb za ljubljeno osebo z demenco.

1. Komunicirajte potrpežljivo, počasi in jasno

Komunikacija – natančneje, neuspešna komunikacija – je lahko bistvo težav številnih negovalcev. Zbrali smo nekaj ključnih vidikov, na katere bi se lahko osredotočili, da bi olajšali delo vam in osebi z demenco:

Bodite pozitivni, prijetni in spoštljivi. To drugi osebi pokažite tako, da ste naklonjeni tako s tonom glasu in izrazom obraza kot tudi z govorico telesa in dotikom.

Preden se pogovarjate z osebo, prenehajte z motnjami. Okoliški hrup, na primer televizor ali zvoki z ulice, je lahko zelo moteč. Zaprite okno, da vas bo oseba bolje slišala, ali utišajte ali izklopite televizor.

Osebo nagovorite po imenu, da boste imeli njeno pozornost, preden začnete govoriti.

Govorite počasi in razločno, da vas bo oseba razumela. Druga oseba naj bo pomirjujoča in pomirjujoča. Ne povzdigujte glasu ali se ne razburjajte, saj se bo zaradi tega komunikacija le še poslabšala.

Poenostavite svoja vprašanja. Vprašanja oblikujte tako, da bodo imela preproste odgovore “da” ali “ne”.

Če ne dobite besednega odgovora, poiščite njihovo neverbalno komunikacijo. Po potrebi jim pomagajte z besedami.

Sami uporabite neverbalne znake, da jim boste na subtilen način nakazali stvari, kadar vidite, da imajo težave. Če se na primer ne morejo spomniti, kje so njihova očala, lahko nežno pokimate z brado v pravo smer ali jih pomirite s pogledom ali pa nežno potrkate po predalu, kjer so shranjena.

Če vidite, da se razburjajo ali vznemirjajo, spremenite temo ali prizorišče. Predlagajte na primer drugo dejavnost, kot je sprehod, ali predvajajte glasbo, ki jo imajo radi.

Uporabite humor v svojo korist. Demenca ne odvzame družabnih spretnosti, zato uporabite humor, da stvari razbremenite in jih morda celo nasmejite ter se v tistem trenutku počutite bolje.

Ne poskušajte jim dokazati, da se motijo. Oseba z demenco pogosto zmede resničnost in se spominja stvari, ki se v resnici nikoli niso zgodile. Ne poskušajte jih prepričati, da se motijo. Tudi če veste, da se spominjajo nečesa, kar se ni zgodilo, bodite nežni. Osredotočite se na občutke, ki jih kažejo (ti so resnični), ter se odzovite z besednimi in telesnimi izrazi tolažbe, podpore in pomiritve.

Osredotočite se na starejšo zgodovino, izogibajte se vprašanjem, ki se nanašajo na bližnjo preteklost. Zaradi načina, kako se demenca kaže, oseba pogosto zelo jasno ve, kaj se je zgodilo pred desetletji, čeprav se morda ne spomni prejšnjega tedna ali celo tistega jutra. Pogovorite se o stvareh, ki se jih spomnijo – to so lahko spomini na šolo ali fakulteto ali na nekaj, kar so počeli, ko so bili mlajši.

2. Prepoznajte sprožilce težavnega vedenja in ostanite mirni

Oseba z demenco je lahko dovzetna za depresijo, tesnobo, vznemirjenost, halucinacije, agresijo in izgubo zavor. Medtem ko bo težave s tesnobo in depresijo morda treba reševati s pomočjo usposobljenega strokovnjaka za duševno zdravje, boste drugo vedenje morda morali obvladati sami. Težavno vedenje, kot je agresija, lahko obvladate tako, da:

prepoznate sprožilce vedenja in preverite, ali jih je mogoče odpraviti. Bolečina je lahko pogosto vzrok za nenavadno vedenje.

Ostanite mirni.

vedenja ne jemljite osebno. Ni usmerjeno proti vam, ampak je le izraz čustev ali zmedenosti, ki jo bolnik doživlja. To je morda še posebej težko storiti, če je zaradi demence postal sumničav in vas obtožuje stvari, kot so kraja, nezvestoba ali neprimerno vedenje.

Izogibanje prepirom in soočenju.

Sprejmite to kot simptom bolezni, tako kot bi sprejeli katerikoli drug simptom bolezni.

3. Pomagajte jim, da ostanejo organizirani – vendar ne da bi vse naredili namesto njih

Oseba z demenco bo morda potrebovala pomoč pri vsakodnevnih opravilih in življenju, ki ga je do zdaj obvladovala sama. Pri tem vam lahko pomaga ustaljena rutina. Vendar ne počnite vsega namesto nje – morda se bo zaradi tega počutila nezaželeno ali nekoristno. Namesto tega naj delajo stvari skupaj z vami ali pomagajo pri manjših opravilih v hiši. Če se vam zdijo naloge zastrašujoče, jih razdelite na preprostejše korake. Na kritičnih mestih lahko uporabite tudi zapiske ali majhne plakate, ki jim bodo pomagali, da si zapomnijo, kaj ali kako nekaj narediti.

4. Ohranjajte socialne stike – že 10 minut na dan lahko pomaga

Spodbujajte ljudi, da bolnika obiščejo in se z njim srečajo. Včasih lahko sramota ali strah pred tem, da bi drugi videli spremenjeno vedenje, osebnost in spomin posameznika, odvrne od obiskov. Premagajte to, saj so ti odnosi ključnega pomena. Ohranjajte njihove rutinske navade ter hobije in interese, kolikor je le mogoče. Če so tedensko obiskovali cerkev, pojdite z njimi v cerkev. Če so se vsak večer radi sprehajali po parku, naj to počnejo še naprej, vendar z nekom, ki jim bo pomagal, če bodo pozabili pot domov. Ohranjajte čim več navidezne normalnosti, kolikor je le mogoče. Kot je pokazala ena od raziskav, je učinek tega lahko velik! Raziskovalci so ugotovili, da se je pri bolnikih z demenco, ki so si vsak teden privoščili le 60 minut pogovora, kar pomeni povprečno 8,5 minute na dan, zmanjšala stopnja vznemirjenosti. To je zmanjšalo tudi zaznavanje bolečine, s katero so živeli.

5. Poskrbite za ustrezno prehrano

Oseba z demenco zlahka pozabi na uravnotežene in hranljive obroke, zaradi česar je dovzetna za pomanjkanje in podhranjenost, zato boste morali spremljati tudi njeno prehrano. Zaradi nezmožnosti izražanja želja oseba z demenco včasih morda ne bo znala povedati, da je lačna, ali prositi za tisto, kar potrebuje. Hrano ter prigrizke in pijačo imejte na voljo in na vidnem mestu, da si bodo lahko sami pomagali s tem, kar potrebujejo, ne da bi se jim bilo treba nenehno truditi s prošnjo. Oseba z demenco lahko izgubi voh, zato ji lahko močnejši okusi in več začimb pomagajo ohranjati apetit.

6. Ravnanje z osebno higieno in inkontinenco

Okužbe sečil, inkontinenca, zaprtje – to je le nekaj težav, s katerimi se morajo spopadati starejši ljudje. Če k temu dodamo še nagnjenost k temu, da pozabijo, da morajo na stranišče ali celo kje je stranišče, ima oseba z demenco še več težav. Na vidnem mestu označite stranišče s kakšno tablo, vrata naj bodo odprta za lažji dostop in poskrbite, da bo oseba z demenco imela oblačila, ki jih lahko hitro sleče – pomaga uporaba zadrge namesto gumbov. Kar zadeva osebno higieno, lahko strah pred padcem ali dezorientiranostjo prepreči, da bi se oseba redno umivala. Nekateri bolniki lahko dovolijo, da jim pri tem pomaga negovalec ali da je prisoten pri kopanju.

7. Z bolnikom se dogovorite o prihodnjih finančnih in zdravstvenih načrtih

Pomembno je, da si razjasnimo, kako se bomo spopadali s časom in poslabšanjem demence. Pripraviti morate jasne načrte o tem, kdo bo urejal bančne in finančne zadeve posameznika. Komunalnemu podjetju sporočite svojo številko in jih obvestite o stanju vašega bližnjega, da ne bi prekinili dobave električne energije ali ogrevanja, če pozabi plačati račune. Opravite tudi težko nalogo in se pogovorite o tem, katerih zdravstvenih posegov ne bi želel opraviti, če bi se v prihodnosti pojavila potreba po njih. Ta pravni dokument je znan kot vnaprejšnja direktiva o oskrbi in podrobno določa, katere zdravstvene odločitve se lahko sprejmejo v njihovem imenu, če tega ne bodo več sposobni.

8. Ne pozabite poskrbeti tudi zase!

Ko ste blizu osebi z demenco, se lahko vprašate “zakaj ravno jaz”. Lahko se tudi razburite, razjezite ali razočarate in se morda celo počutite krive, ker tako razmišljate. Včasih se vam lahko zdi, da zaradi teh čustev izgubljate ljubezen ali naklonjenost do te osebe. Po drugi strani pa se lahko počutite krive, ker ste si vzeli čas in naredili nekaj zase, ali ker ste izgubili živce ali niste bili dovolj prijazni. Ne obremenjujte se s tem. To je enako težko tako za vas kot za osebo, ki jo imate radi in ima demenco. Tudi vi potrebujete čas za počitek. Nekatere od teh stvari vam lahko pomagajo:

uredite se. Naredite seznam, načrt in določite prednostne naloge v svojem življenju, tako da si boste lahko vzeli čas tudi zase.

Postavite si realne cilje in naloge. Ne pričakujte od sebe preveč.

Ne primerjajte se. Zlahka se ujamete v past primerjanja z drugimi negovalci ali ljudmi v podobnem položaju, ki se zdijo uspešnejši pri upravljanju svojega življenja in svojih bližnjih. Po eni strani ne poznate celotne zgodbe – morda imajo enake težave kot vi ali pa imajo več pomoči. Vsaka situacija in vsaka oseba sta drugačni, prav tako pa tudi izkušnja oskrbe.

Če vas dušijo negativna čustva, poiščite pomoč. Prevzemite nadzor nad svojimi čustvi in poskušajte popraviti, kako se počutite, s pomočjo drugih okoli sebe, drugih v vaši situaciji ali strokovnjakov.

Privoščite si odmore. Tudi če gre za dan ali dva, poskusite organizirati nekaj oddiha zase. Če to ni mogoče, raziščite možnosti za dnevno pomoč s strani strokovne službe za oskrbo ali dnevnega centra za starejše. Nato si vzemite čas zase in počnite karkoli – lahko je to le ogled filma, srečanje s prijateljem na kavi ali dan v zdravilišču. Zaslužili ste si ga, zato se ne počutite krive. Poskrbite le, da bodo imeli v času vaše odsotnosti ustrezno podporo in oskrbo, da vam med odmorom ne bo treba nenehno skrbeti.