Kaj povzroča napade panike in kako jih zdraviti
Zaradi paničnega napada vas lahko preplavita tesnoba ali strah. Napad se lahko pojavi nenadoma, zato se lahko od groze tresete in znojite. Lahko se pojavijo tudi bolečine v prsih in težko dihate. Ocenjuje se, da več milijonov odraslih trpi za panično motnjo, pri kateri redno doživljajo napade panike, običajno brez očitnega razloga. To stanje se običajno razvije v zgodnji odrasli dobi, ženske pa imajo več možnosti, da zbolijo, kot moški.
Z napadi panike se lahko srečujejo tudi otroci in najstniki. Napadi panike pri otrocih lahko povzročijo jok, kričanje in hiperventilacijo. Vendar je to stanje pogostejše pri najstnikih. Po ocenah je panično motnjo doživelo 2,3 % otrok, starih od 13 do 18 let.
Oglejmo si dejavnike, ki lahko privedejo do panične motnje, in kako se lahko spopadate s tem stanjem.
Kaj povzroča napade panike?
Nekateri ljudje dobijo napade panike, ko se soočijo s predmetom ali situacijo, ki se je nerealno bojijo (fobija). Ljudje lahko razvijejo fobije pred različnimi stvarmi, kot so pajki ali obisk pri zobozdravniku. Drugi ljudje dobivajo napade panike redno in brez očitnega razloga. To je posebej znano kot panična motnja. Natančnih vzrokov za panično motnjo še ne poznamo, vendar je bila ugotovljena kombinacija psiholoških in fizičnih dejavnikov.
Travmatični življenjski dogodki
Travmatični dogodki, kot je izguba družinskega člana, lahko včasih sprožijo tesnobo ali paniko. Ti občutki se lahko pojavijo takoj po dogodku ali pa se nepričakovano pojavijo leta pozneje.
Neravnovesje nevrotransmiterjev
Nevrotransmiterji so kemični glasniki, ki prenašajo informacije po telesu in možganih. Po mnenju strokovnjakov lahko neravnovesje teh kemikalij poveča tveganje za nastanek panične motnje.
Genetika
Če ima panično motnjo bližnji družinski član, je tveganje za njen nastanek večje. Zato ima lahko vaš genetski material pomembno vlogo pri pojavu te bolezni.
Občutljivost na ogljikov dioksid
Ugotovljeno je bilo, da lahko vdihavanje večjih količin ogljikovega dioksida sproži napade panike. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je panična motnja povezana z večjo občutljivostjo na ogljikov dioksid.
Katastrofično razmišljanje
Po eni od teorij lahko pri paničnem napadu sodeluje tudi katastrofično razmišljanje, tj. predstavljanje najslabšega možnega izida. Menijo, da lahko katastrofično razlaganje manjših telesnih občutkov sproži odziv živčnega sistema in privede do paničnega napada.
Ali lahko doživite napad panike med spanjem?
Do paničnega napada lahko pride tudi med spanjem, ko se zbudite. Ta pojav je znan kot nočni napad panike. Do njega pride, če so vaši možgani zaradi tesnobe še posebej pozorni in majhne telesne spremembe zaznajo kot znake nevarnosti. Nočni napadi panike so lahko še posebej zastrašujoči in ob njih se lahko počutite zmedeno in nemočno.
Glede na raziskave imajo ljudje, ki doživljajo napade panike med spanjem, več respiratornih simptomov panike, kot so težave z dihanjem. Strokovnjaki tudi menijo, da so stanja, kot so gastroezofagealna refluksna bolezen, povezana s spanjem (ki povzroča zgago, zaradi česar se refleksno poveča dihanje, pri čemer se kratko zadihate), obstruktivna apneja med spanjem (pri kateri imate težave z dihanjem med spanjem) in laringospazmi, povezani s spanjem (ko vaše glasilke blokirajo dihalne poti in vam otežujejo dihanje), povezana z nočnimi napadi panike.
Kako zdraviti panično motnjo?
Zdravnik vam lahko za zdravljenje panične motnje svetuje zdravila, psihoterapijo ali kombinacijo obojega. Pri otrocih in mladostnikih se lahko zdravnik usmeri v psihoterapijo, saj nekatera zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje te bolezni, zanje morda niso primerna.
Oglejmo si nekaj terapevtskih pristopov, ki so lahko koristni, če imate to bolezen.
Izberite kognitivno vedenjsko terapijo
Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) velja za najučinkovitejšo terapijo za napade panike. Ta terapija se osredotoča na miselne vzorce ali vedenje, ki sprožajo ali vzdržujejo napade panike, in jih želi spremeniti. Pomaga vam, da na svoje strahove gledate bolj realistično.
Ena od priljubljenih tehnik, ki se uporablja med kognitivno vedenjsko terapijo za panično motnjo, je terapija z izpostavljanjem. Med njo vas terapevt v varnem prostoru izpostavi fizičnim občutkom panike. Z izkušnjo soočanja s strah vzbujajočo situacijo spoznate, da situacija ni škodljiva ter da lahko nadzorujete svoja čustva in se z njo spopadate na zdrav način. Terapevt vas lahko na primer prosi, da hiperventilirate, zadržite dih ali tresete glavo z ene strani na drugo, kar sproži telesne občutke, ki so podobni tistim med napadom panike. Z vsako izpostavitvijo se vaš strah pred temi občutki zmanjšuje in pridobivate večji nadzor nad občutkom panike. Terapija z izpostavljanjem je koristna tudi za ljudi s fobijami.
Preizkusite terapijo desenzibilizacije in ponovnega procesiranja z očesnimi gibi
Glede na raziskave lahko terapija z desenzibilizacijo in predelavo očesnih gibov (EMDR) zmanjša pogostost napadov panike. Prav tako pri ljudeh s panično motnjo zmanjša strah pred fizičnimi občutki, ki se običajno pojavijo med napadom.
Pri tem psihoterapevtskem pristopu vas terapevt prosi, da v mislih ohranite spomin na dražljaj, ki je sprožil tesnobo, medtem ko z očmi spremljate gibanje njegovega prsta z ene strani na drugo. Ugotovljeno je bilo, da to stransko gibanje oči povzroči spremembo čustev ali misli. Uporabite lahko tudi druge oblike izmenične dvostranske stimulacije, kot so zvočna stimulacija ali fizični dotiki.
Ne vemo natančno, kako to deluje. Vendar strokovnjaki domnevajo, da bi lahko bili v igri dejavniki, kot so sprostitev, odvračanje pozornosti, sinhronizacija obeh možganskih hemisfer in simulacija gibanja oči med spanjem s hitrim gibanjem oči (spanje REM).
Umetnostna terapija
Umetnostna terapija združuje psihološke tehnike z ustvarjalnimi postopki, kot so risanje, slikanje in kiparstvo, da bi izboljšala duševno zdravje. Ker imajo podobe pomembno vlogo pri anksioznih motnjah, je lahko umetnostna terapija, uporabljena skupaj s kognitivno vedenjsko terapijo, koristen način zdravljenja. V neki študiji je bilo na primer ugotovljeno, da je pacientka, ki je imela panično motnjo z agorafobijo (strah pred ujetostjo na nekem mestu brez možnosti pobega ali dostopa do pomoči) in se je zaradi strahu pred paničnim napadom izogibala vožnji prijateljev na izlet, lahko ocenila verjetnost svojih strahov, ko je ustvarila risbo izleta. Postopek risanja je služil kot domišljijska desenzibilizacija, ki vključuje vizualizacijo tistega, česar se bojite, medtem ko ste v sproščenem stanju. Zaradi tega je bila tudi bolj navdušena nad pozitivnimi vidiki potovanja.
Vadite jogo
Joga je starodavni celostni sistem praks duha in telesa iz Indije. Vključuje tehnike, kot so nadzorovano dihanje (pranajama), telesni položaji (asana), globoka sprostitev (joganidra) in meditacija (dhyana). Po podatkih ene od raziskav se je pri ljudeh s panično motnjo med vadbo joge znatno zmanjšala stopnja anksioznosti, s paniko povezani telesni občutki in s paniko povezana prepričanja. Omeniti velja, da so bile te koristi še večje, če je bila joga kombinirana s kognitivno vedenjsko terapijo.
Pridružite se podporni skupini
Če imate napade panike, vam lahko pomaga vključitev v podporno skupino. Srečanje z drugimi ljudmi, ki doživljajo isto, vas pomiri, da niste sami. Izkušnje drugih ljudi lahko zagotovijo tudi koristne informacije o tem, kako obvladati svoje stanje.
Vadite tehnike samopomoči
Tukaj je nekaj stvari, ki jih lahko naredite sami, da bi se spopadli z napadi panike:
Pozanimajte se o panični motnji
Če boste izvedeli več o panični in anksiozni motnji, vam lahko že samo po sebi pomaga, da se boste z njo bolje spopadali. Razumeli boste, da niste nori ter da so strašljive misli in občutki, ki jih doživljate med napadom, le trenutni in bodo minili. Čeprav se telo vsakega človeka na stres in tesnobo odziva drugače, obstajajo nekateri simptomi, kot so tresenje, slabost, bolečine v prsih in pospešen srčni utrip, ki jih običajno doživlja večina ljudi. Verjetni sta tudi potenje in tresenje.
Naučite se nadzorovati dihanje
Hiperventilacija lahko povzroči občutke, kot je vrtoglavica, in tudi poslabša občutek panike. Učenje globokega in počasnega dihanja je pomembna spretnost obvladovanja, ki lahko v takšnih situacijah zelo pomaga. Vaje globokega dihanja, ki spodbujajo delovanje parasimpatičnega živčnega sistema, hkrati pa povečujejo pretok krvi in kisika v možgane, vas lahko takoj pomirijo.
Soočite se s strahom
Ko vas zagrabi napad panike, poskušajte prepoznati vzrok strahu in se mu upreti. To lahko storite tako, da se prepričate, da strah ni resničen in da bo čez nekaj časa minil.
Vizualizirajte in se osredotočite
Med napadom panike se vam lahko v mislih pojavijo številne negativne misli. Namesto da bi jim dovolili, da prevzamejo nadzor nad vašim umom, vizualizirajte situacijo ali kraj, v katerem se počutite sproščeno, in se osredotočite nanj. Osredotočite se lahko tudi na nekaj, kar ni nevarno, na primer na predmete na polici ali premikajoče se kazalce ure, da se med napadom razpršite.
Pustite, da mine
Ne poskušajte se boriti proti napadu panike. Če ugotovite, da se mu ne morete upreti, lahko to le še poveča vašo tesnobo. Namesto tega se prepričajte, da napad ni nevaren in da se bo čez nekaj časa končal.
Uporabite tehnike sproščanja
Dejavnosti, kot so globoko dihanje, joga in meditacija, lahko okrepijo sprostitveni odziv vašega telesa (nasprotni odzivu na stres, ki se pojavi ob paniki). To je lahko koristno pri spopadanju z nenehno zaskrbljenostjo, ki jo morda doživljate glede tega, kdaj se bo pojavil naslednji napad panike. Pri sproščanju vam lahko pomagata tudi aromaterapija ali masaža.
Redna telesna vadba
Vadba znižuje raven kortizola, hormona, ki ga naše telo izloča v stresnih situacijah. Redna vadba tako zmanjšuje stres in spodbuja sproščanje kemične snovi serotonin, ki izboljšuje razpoloženje. Odraslim svetujemo, da se vsak teden vsaj dve uri in pol ukvarjajo z zmerno intenzivno aerobno vadbo (na primer hitro hojo ali kolesarjenjem). Nekaj dni na teden lahko izvajate tudi vaje za krepitev mišic. Če že nekaj časa niste telovadili, se pred začetkom vadbe posvetujte z zdravnikom.
Zdrava prehrana
Nestalna raven sladkorja, alkohol, kofein in kajenje lahko prispevajo k napadom panike pri občutljivih ljudeh. Več raziskovalcev je ugotovilo tudi povezave med pomanjkanjem nekaterih vitaminov in mineralov, kot so vitamin B12, D, kalcij in magnezij, ter pojavom tesnobe. Zato uživajte zdravo uravnoteženo prehrano in se izogibajte poživilom, kot so cigarete, alkohol in kava, ter sladkim pijačam in hrani.